Policija z novim zakonom

Državni zbor je 8.3.2010 obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o policiji. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je ob predstavitvi sprememb zakona dejala:

"Nacionalni preiskovalni urad kot vsi veste že obstaja in dela. Formalno je bil ustanovljen 14. 11. 2009, ko je začel veljati vladni Akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji. Z delom je začel 1. 1. 2010.

Nacionalni preiskovalni urad je specializirana kriminalistična preiskovalna enota na državni ravni za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih kaznivih dejanj s področja gospodarske in finančne kriminalitete ter korupcije; v določenih primerih pa tudi organizirane kriminalitete, kriminalitete, povezane z novimi informacijskimi tehnologijami ter zahtevnejših oblik klasične kriminalitete (npr. posamezni umori ali ropi). Obenem vzporedno s kriminalističnim preiskovanjem posameznih kaznivih dejanj vodi tudi finančne preiskave z namenom identifikacije, izsleditve in zavarovanja premoženjske koristi, nastale s kaznivimi dejanji.

V prvi fazi je z delom začelo 25 preiskovalcev in trije vodje preiskav, ki so bili izbrani izmed 160 prijavljenih kandidatov iz vrst policije. Po zapolnitvi vseh delovnih mest bo v NPU zaposlenih 7 vodij preiskav in 70 preiskovalcev, skupaj s strokovno-tehničnim osebjem bo tako zaposlenih 86 ljudi, pri konkretnih zadevah pa se bodo zaposlenim po potrebi pridružili tudi zunanji strokovnjaki.

Ker je urad del policije, imajo njegovi preiskovalci status policista kriminalista in njihove naloge ter pooblastila temeljijo na Zakonu o policiji in Zakonu o kazenskem postopku tako kot to velja za vse ostale kriminaliste.

Ustanovitev urada torej ni zahtevala sprememb obstoječe zakonodaje. Predlogi dopolnitev Zakona o policiji zagotavljajo, da se z organizacijskega vidika zagotovi še večja operativna samostojnost urada in specifičen položaj zaposlenih v njem.

Dopolnitve Zakona o policiji tako prinašajo naslednja zagotovila in izboljšave:

- Izbor direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, ki ga bo imenoval generalni direktor policije, bo pri odločitvi vezan na pozitivno mnenje posebne strokovne komisije, sestavljene iz predstavnika državnotožilskega sveta, predstavnika Urada RS za preprečevanje pranja denarja in priznanega neodvisnega strokovnjaka s področja dela varnostnih organov, kriminalistike, kazenskega prava ali dela organov odkrivanja in pregona, ki ga bo imenoval minister, pristojen za notranje zadeve;

- Kandidat za direktorja bo moral med drugim izpolnjevati tudi kriterij, da je mogoče na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da bo funkcijo opravljal strokovno, pošteno in vestno ter da bo varoval ugled, nepristranskost, zakonitost delovanja in operativno avtonomnost;

Poudarjam, da je Nacionalni preiskovalni urad projekt, ki ima zelo široko strokovno podporo med pristojnimi državnimi institucijami in organi. Projekt je nastal znotraj stroke, na podlagi širokega strokovnega konsenza, podkrepljenega tudi s priporočili organizacij kot so OECD, EUROPOL, Svet Evrope in GRECO.

Dejstvo, da je preteklo zgolj eno leto od prve zaveze, da bo novo vodstvo ministrstva za notranje zadeve skupaj s policijo in drugimi pristojnimi državnimi organi vzpostavilo institucionalne, kadrovske in finančne pogoje za trajnostni kakovostni preboj na področju preiskovanja zahtevnega gospodarskega in finančnega kriminala, pa do tega, da je NPU postal operativen, ga verjetno postavlja ob bok najhitreje izpeljanim državnim projektom tovrstnega obsega. "

Stališče poslanske skupine LDS je predstavil poslanec Anton Anderlič, ki je dejal: "Seveda, od odbora do zbora se stvari spreminjajo in, kot je rekel kolega, to je politika. Pa vendar, po drugi strani je težko razumeti to dvojnost, to, lahko bi rekel, tudi dvoličnost. Na eni strani zahteva, da mora biti policija, organi pregona učinkovitejši, da morajo odkrivati kriminalna dejanja, vse zlorabe in podobno, na drugi strani pa nasprotovati rešitvam, ki bi omogočale boljše delovanje, ki bi omogočale delovanje na način, ki je primerljiv z drugimi državami in ki je po strokovnih primerjavah lahko bolj učinkovit.

V Liberalni demokraciji Slovenije se zavedamo, da je varnost državljanov in državljank, poslovnih subjektov in vseh, ki se na teritoriju Republike Slovenije kakorkoli znajdejo v kakršnemkoli svojem interesu na prvem mestu. In za varnost je treba poskrbeti tako na organizacijski način, materialni, kadrovski in podobno. Ta organiziranost sedaj to omogoča. Lahko bi kdo rekel, ni važno kakšne barve je mačka, važno je, da lovi miši. Ampak ni res, da nekatere stvari lahko delujejo tudi mimo nekaterih pravil, nekaterih ureditev, ki jih tudi ta sprememba tega zakona prinaša. Gotovo je, da boste lahko rekli, ja, prehitevate zakon. Ustanovili ste ta organ še preden ste zakon spremenili. Ampak koliko časa je potekala razprava o tem, da se nekaj mora narediti in podobni predlogi so bili v igri. Celoten prejšnji mandat in mogoče zamisli še bolj v preteklem času. Dozorel je čas, ko lahko podpremo po vseh strokovnih zagotovilih boljšo rešitev.

V Liberalni demokraciji zagotovo sledimo temu, da bo pravna država tudi skozi način odkrivanja organiziranega in drugega kriminal bolj učinkovita in težko je verjeti, da tisti, ki iz formalnih razlogov ne nasprotujejo določenim ureditvam, tudi boljših predlogov v razpravi ni bilo, ne na odboru, ne v javnih predstavitvah mnenj, ampak so bili ti predlogi, ki so sedaj vsebovani v zakonu in nam to zadošča, predvsem pa, kar je bistveno, omogoča organom, da se organizirajo na način, ki jim bo zagotavljal na eni strani, avtonomnost in dajal pooblastila, zagotavljal materialne okvire in ostalo, da bodo pri svojem delu lahko učinkoviti. Pričakujemo, da bodo rezultati dela tega urada boljši kot v mnogih primerih do sedaj. Zato nimamo nobenih zadržkov, da zakon podpremo."